Zgodovina Tajskega boksa

Kako je nastal Muay Thai

Muay Thai oziroma Tajski boks predstavlja nacionalni šport in Tajske kulturne dediščine.

Muay Thai ali kot mu pravijo “umetnost osmih udov”  predstavlja popoln sistem napada in obrambe. Osem orožij, ki jih Tajski boks uporablja obsegajo pesti, golenice, kolena in komolce. Poleg samih udarcev, Tajski boks premore tudi obliko stoječe rokoborbe, ki mu poznavalci pravijo “clinch”.

Natančen začetek Tajskega boksa je izredno težko opredeliti, saj je dosti antičnih zapisov o njegovem nastanku bilo izgubljenih v obdobju spopadov imperija antičnega Siama z Burmanci. Tej so v 14. stoletju opustošili Ayuthayo, takratno prestolnico Tajske. Med ropanjem mesta, so izropali večino zapisov, le malo pa se jih je uspelo ohranilo do današnjega dne.

2-muay-thai-izvor

 

4-wat-phra-prang-sam-yod

Obdobje Sukhothai

V mestu Sukthothai, na severu tajske, leta 1238, pride do ustanovitve prve tajske  armade. Prestolnica je bila takrat mesto Siam.

V tem času je zaradi mogih vojn in spopadov med tu živečimi plemeni in kraljestvi porastla potreba po obrambi mesta. Siamska vojska je bila formirana z namenom obrambe vlade in prebivalcev znotraj mesta in okoliških vasi. Vojaki so se urili v borbi na blizu, borbi z orožjem ter razvijanjem borbenega sistema, ki so mu takrat pravili Krabi Krabong.

Ta predstavlja osnovo na kateri se je mnogo kasneje razvil športni Muay Thai, kot ga poznamo danes. Učenje vojaške umetnosti Tajskega boksa, se je tako vsidral v kulturo zgodnjega Siama.

Burno vojno obdobje je botrovalo temu, da so Tajci začeli razvijati centre za vojaško urjenje širom po kraljestvu. Tajski boks je takrat postal zelo pribljubljen in razlogi za treniranje te veščine so bili različni; samo obrama, športna vadba ter razvijanje discipline ter borbene mentalitete. Celo menihi v budističnih templjih, so ga pogosto poučevali in predajali  znanje iz generacije v generacijo.

S popularizacijo Tajskega boksa, med srednjim in revnejšim slojem, je znanje Tajskega postala nujnost tudi med visokim slojem in plemstvom.

Sinova kralja Sri In Tharatit-a, prvega kralja Sukhothai-a, sta se prav tako urila v centru imenovanem Samakorn. Takrat je veljalo, da je izurjenost v borilnih veščinah osnovna lastnost vsakega uspešnega vladarja.

Zapise o nastanku Tajskega boksa lahko danes najdemo na Univerzi “Phokhun Ram Khamhaeng”, ki je poimenovana po njegovem avtorju. Nahaja se v Bangkok-u blizu poslopij Sport Authority of Thailand.

3-sukhothai-obdobje

Vladavina kralja Krungsri Ayutthaya

Zaradi pogostega vojskovanja med razvijajočimi kraljevinami (countries**) na področju Tajske, burme(myanmar) in kambodže, se je povečal tudi razvoj večjih in bolje izurjenih in bolje organiziranih vojsk. Za ohranitev Tajske kraljevine je bil vojaški razvoj ključen. Mladi fantje, so se urili v različnih disciplinah bojevanja (krabi krabong, hant-to-hand combat), v za to namenjenih centrih, po celotnem kraljestvu. “Phudaisawan”, center za urjenje v borbi z meči in sulicami, helebardami in podobnim orožjem (polearms**), je bil eden najbolj znanih in prestižnih centrov za učenje, študij borilnih veščin. Imel je status, ki bi ga danes pripisali prestižni univerzi.

6-kralj-naresuan

Vladavina kralja Naresuan -a

Kralj Naresuan je oboževal Muay Thai in tekmovanja v bojevanju. V zgodovino se je zapisal kot legenda Muay Thai-a. Združil in izuril je v boju poražene in nasilno preseljene (tajce?**), ki so jih premagali Burmanci in so bili pod njihovo nadoblastjo. Postali so vrhunski izvidniki, in bojevniki posebej izurjeni za boj v džungli. Okoli leta 1600 so prav te bojevniki premagali burmance in rešili Tajsko burnanske okupacije.

7-kralj-narai

Vladavina kralja Narai -ja

V tem obdobju je Tajski boks postal Tajski nacionalen šport. Razvili so se osnovni elementi tradicije, ki je ostala praktično nespremenjena naslednih 400 let (do danes).

Monkogon (trak okoli glave), pa-pra-jiat (trak okoli nadlahti) sta se v tem obdobju pojavila prvič. Kakor tudi prvi “ring”, ki je bil narejen in vrvi v obliki kroga ali kvdrata in je označeval površino, kjer se odvija borba.

Borci so uporabljali vrvi in trakove iz konoplje, ki so jih povijali okoli pesti, zapestja in podlahti. Včasih so uporabljali tudi gosto, lepljivo tekočino, da bi še dodatno utrdili udarno površino. Danes, 400 let kasneje, je TWINS glavni proizvajalec opreme za Muay Thai.

V prvih borbah, teža, starost, izkušenost ali višina borcev ni bila pomembna. Boji niti niso imeli pravil, in so trajali, dokler ni bil znan zmagovalec, torej ko eden izmed borcev ni mogel več nadaljevati. Borci so predstavljali svoje mesto ali vas. Posgosto pa so se borili tudi za bogate trgovce ali za plemstvo, na tak način so slednji razreševali nasprotovanja in spore. Izguba v boju je za borca ali trgovca, ki ga je najel, pomenila “izgubo obraza” (losing face**). Stave so bile že takrat zelo popularne in ostajajo še do danes.

8-kralj-prachao-sua

Vladavina kralja Pracho Sua oz “Tigrji kralj”

Kralj Pracho Sua je rad tekmoval v Tajskem boksu. Znan je bil po tem, da je tekmoval po različnih tekmovanjih v manjših mestih ali vaseh, izdajal pa se je za navadnega človeka (commoner**). Ker ga ljudje niso prepoznali, je lahko tekmovali proti večim znanim borcem.

Legenda pravi, da je premagal tri znane borce: Nai Klan Madthai (Killing Fists), Nai Yai Madklek (Fists of Iron) in Nai Lek Madnok (Strong Fists). Kralj Pracho Sua, svoje prave dentitete na tekmovanjih ni nikoli izdal. Tajci kralja namreč tako močno spoštujejo, da se z njim ne bi hotel nihče spopasti.

Zaradi svoje strasti do Tajskega boksa, je kralj Pracho Sua poslal svoja dva sinova, bodoča Tajska princa, na študij Tajskega boksa, borbe z meči in rokoborbe.

V tem času, je ustanovil “kraljevo ministrstvo za boks” (department of royal boxing**), z namenom rekrutiranja prespektivnih mladeničev. Ti so se borili v borbenih spektaklih za plemstvo in postali stražarji kraljevega dvora “Thani Lir”. Kot kraljeva garda, so bili zadolženi tudi za urjenje plemstva v borbi in Tajskem boksu. V tem času je še vedno vihrala vojna z kambodžo in burmo.

9-Thonburi-obdobje

Obdobje Thonburi

V tem obdobju, so vojne pojenjale in kraljestvo se je počasi obnavljalo. Muay Thai so trenirali predvsem vojaki. Ostali pa so ga prakticirali ob prostem času. V obdobju miru, je ta šport postajal vse bolj tekmovalen. Klubi Tajskega boksa so pogosto prirejali borbe med najboljšimi borci, predvsem za zabavo. Pravil takrat še ni bilo, tako da je borba trajala, dokler ni bil jasno znan zmagovalec. (last man standing).

10-Ratanakosin

Vladavina kralja Rama I.

Kralj Rama I. je navdušen nad Tajskim boskom že od mladih let. Kot mlad je veliko treniral in gledal tekmovanja po celotnem kraljestvu.

Legenda pravi, da sta leta 1788, na Tajsko prispela dva brata, iz francije. Eden izmed bratov je bil znan, kot zelo dober borec in se je tekom njunih potovanj veliko boril. Želel se je boriti za vsoto proti Tajskemu borcu.

Kralj se je sestal z Pra Raja Wangbowon-on, glavnim ministrom “kraljevega mistrstva za boks”. Določila sta nagrado za zmagovalca v višini 4000 bhat-ov ali 50 chang-ov. Odločila sta, da se bo borba odvila v glavni palači, v templju “smaragdnega Bude”. Posebej za to priložnost, je bil zgrajen ring, ki je meril 20×20 metrov.

Na začetku dvoboja, je prevladoval francoz, izgledalo je, da je premočan za manjšega ampak hitrejšega Tajskega nasprotnika. Sčasoma se je francoz utrudil, njegov brat je opazil, da je na robu poraza in vskočil na pomoč. To je povzročilo močan odziv občinstva in stražarjev, ki so se zgrnili na brata iz francije, ki sta hitro pobegnila.

Zlata doba Muay Thai -ja

Kralj Rama V. je cenil vrednost Tajskega boksa in je naredil veliko za promocijo tega športa od poznih 1880 let do začetka 20. stoletja. Financiral in promoviral je različna tekmovanja, kot tudi “Muay Luang” ali kraljevi klubi/centri boksa (royally appointed boxing centers**), ki so bili zastopani povsod po kraljestvu. Iz teh klubov/centrov je tudi rekrutiral osebne stražarje, kot tudi oficirje, v primeru, da je borec izredno dober.

Kralj je pogosto osebno povabil vrhunske borce iz kraljevih centrov za boks, na tekmovanja, festivale ali pomembna internacionalne dogodke. Ministrstvo za izobraževanje je bilo ustanovljeno leta 1887, kjer je bil Tajski boks del učnega načrta za učitelje kadetov.

I. Svetovna vojna/

Muay Thai je prvič dosegel evropo v času prve svetovne vojne. Tajski vojaki, nastanjeni v franciji, so tekmovali v Tajskem boksu. Borbe so prirejali komandirji, da bi zviševali moralo med vojaki. Francoski bokserji so pogosto tekmovali proti tajcem.

Prvi stalni stadion, za prirejanje borb, je bil zgrajen v šoli “Suan Khulab” po vojni. Borci še vedno niso uporabljali modernih boksarskih rokavic, ampak so jih ševedno povijali v bombaž in konopljo. Mongkong-i in pra-jiat-i pa so bili v uporabi.

Značilen slog Tajskega boksa, naj bi se razvil tekom stoletji, ko so se velika ljudstva selila skozi današnjo kiTajsko, vietnam, laos, kambodžo in burmo. Tajska plemena so migrirala na jug skozi severni in srednji del Tajske, pa vse do današnje malezije na jugu. Tajska plemena so bila stalno v spopadih z ostalimi, domorodnimi ljudstvi in so se ohranila prav zaradi svoje bojevitosti.

Osnovni elementi, ki danes ločijo Tajski boks od ostalih športov, so takrat poganjali korenine. Skozi trening, vojaške vaje, vojskovanje in veliko izgubo življenj, so tehnike postajale vse bolj dodelane, natančne in značilne. Cilj je torej, da se nasprotniku zada kar se da boleč in uničujoč udarec, ki bi bojevniku omogočil, da čim hitreje nadvlada nasprotnika, hkrati pa se čim manj izpostavlja nevarnosti. Za to pa je nujno potrebna pravilna tehnika, razvoj moči v udarcih pa je glavni element pri treningih. Veterani in očetje so učili njihove učence in sinove tako napadalnih kot tudi branilnih taktik in tehnik, pravilne drže in postavitve v borbi. Pomemben del so bile tudi veščine za povečanje ozaveščenosti (skills to enhance awernes?**). Te učenci in sinovi, pa so naprej učili svoje otroke in svoje učence. Tako so osnovni elementi, ki gradijo Tajski boks, postali stalni temelji tega športa.

Lahko bi rekli, da se je Tajski boks razvil v skaldu z Darwinovo teorijo preživetja močnejšega. Zahteval je preživetje najbolj izurjenih in najboljših; tisti ki so se borili in zmagali, so preživeli, svoje znanje pa podali mlajšim generacijam.

Tajci so bili stalno na preži za napadi s strani okoliških kraljevin in plemen kot naprimer burma in kambodža. Burmanci in tajci so se mnogokrat bojevali tekom stoletji. Za seboj pa so pustili opustošenje v obeh deželah. Neprestano bojevanje z burmanci in kambodžijci??** pa je pomagalo prečistiti in utrditi umetnost Tajskega boksa. Tako so se Tajski bojevniki naučili veliko o bojevanju.

Ko so se mladeniči vračali iz vojnih pohodov, so se pogosto borili med seboj za zabavo. Starejši vojaki, ki so preživeli veliko bitk, so postali “Kru Muay” – učitelji in trenerji. Borci, ki so bili dobri v Tajskem boksu, so imeli veliko spoštovanje in ugled med prebivalstvom. Ljubezen do Tajskega boksa in pomembnost močnega vojaško obrambnega sistema za kraljevino, sta postavili Muay Thai v samo osrčje Tajske kulture.

Wai Kru / Ram Muay

Wai KrU, je ritualističen ples, ki ga borca plešeta pred borbo v ringu. Ta tradicija je stara nekaj stoletji. Ples izkazuje spoštovanje do učitelja, do Tajskega boksa in do dežele(country). Ram Muay pa je ples unikaten ples, ki ga vsak učitelj uči drugače. Borec pleše v vsaki smeri ringa, se dotakne vsakega kota in zmoli molitev, s tem počasti nasprotnika in duhove.

2-muay-thai-izvor

Moderni Muay Thai

Tajski boks se je dosti spremenil tekom zandjih stotih let. Zaradi očitne popularnosti na nacionalni ravni, je sčasoma postajal vsebolj prepoznaven tudi v mednarodnem merilu.

Med drugo svetovno vojno, ko je bil tudi formalno predstavljen zahodu, so ga zahodnjahi sprva poimenovali “Siamski boks”. Francozi so Muay Thai poimenovali “Le Sport Orient”, ali šport iz vzhoda. Evropski in ameriški vojaki so pozorno opazovali, kako so Tajski vojaki vadili Tajski boks. Nanje je naredil tak vtis, da so prosili Tajske vojake, naj jih naučijo osnove tehnik in tradicije. Z mednarodno popularizacijo, so se začela spreminjati tudi pravila, z namenom boljše organizacije in prezentabilnosti, kot so to bili bolj poznani športi, naprimer boks. —-> leta 1920, je ring nadomestil odprta dvorišča, kar je dalo osnovo modernemu Tajskemu boksu.

Povoje iz bombaža in konoplje, konjske kože, so zamenjale rokavice. Dodan pa je bil še suspenzor/ščitnik za dimlje.

Prva formalna pravila za Tajski boks so se uveljavila šele po koncu druge svetovne vojne. Borbo so razdelili na pet delov ali rund, vsaka ja je bila časovno omejena. Upeljana je bila uporaba ure, za določanje dolžine rund. Prej so namreč uporabljali kokosovo lupino, ki je bila preluknjana in je počasi tonila na dno vedra. Postavili so se večji stadioni v mestih, za prirejanje borb in tekmovanj (Bangkok, Sukothai, Chiang Mai). Uveden je bil sistem kategorij po teži, standardizirana pravila in še bi lahko naštevali**. Celotna organizacija močno spominja na zahodni boks.

Za razliko od boksa na zahodu, Muay Thai borci dobijo zelo malo denarja z borbami. Večina se bori na vsake tri do štiri tedne, zaslužijo pa med 4000 bhat in 6000 bhat (cca 100€),

kar komaj zadostuje za golo preživetje borcev samih. Nikakor pa ne še njihove družine, v primeru da jo imajo.

Borci v Tajskem bosku trenirajo po več ur, vsak dan. Mnogi začnejo z treningi med šestim in osmim letom starosti. Prve borbe pa imajo najpogosteje med osmim in desetim letom. Mnogi borci se borijo vsaj stokrat do stopetdesetkrat, aktivni borci pa po trikrat več, še preden dosežejo 25 leto starosti. Ker je Tajski boks izredno fizično zahteven in ker mnogi začnejo s treningom zelo mladi, Muay Thai borci večinoma nimajo zelo dolge kariere. Borci so znani po svoji trdoživosti, neobčutljivosti za bolečino in poškodbe.——> Med pogoste poškodbe se uvrščajo vreznine, udarnine, zlomi kosti, hudjši zvini, pretresi možganov in tako dalje.

Danes Muay Thai postaja vse bolj popularen tudi na globalni ravni. Tajski boks je pred kratkim postal tudi priznan olimpijski šport. Profesionalni mojstri borilnih veščin iz različnih borilnih disciplin, se strinjajo, da je Tajski boks bistven za razvoj celostnega in večplastnega znanja iz borilnih veščin. Z odpiranje novih centrov borilnih veščin, novih klubov, bo Tajski boks brez dvoma še pridobival na prepoznavnosti in uveljavljenosti.

Starodavni način treningov Tajskega boksa

Pred pojavom različnih boksarskih pripomočkov, različnih boksarskih vreč, so se učenci Tajskega boksa zanašali na pripomočke iz narave. Ena bolj popularnih metod treniranja “starega-stila” je vabda s pomočjo bananovih palm. Borci so brcali v ravno prav trdo in ne preveč mehdo deblo bananovca, dokler ta ni podlegel silovitim udarcem z nogami in koleni.

Ponavadi so izbrali deblo, ki je merilo 45-60 centimetrov v premeru. Takšen ananovec je primeren za tovrstno vadbo, saj ni pretrd in ne poškoduje golenice, hkrati pa zahteva valiko udarcev, preden se podre.

Borci so pogosto drgnili male kose lesa vzdolž golenice, ali pa jih udarjali z vrečami napolnjnenimi s peskom, da bi si utrdili kožo. Sprva so sicer dobili žulje, sčasoma pa se je koža utrdila. Trdne golenice in utrjena koža je pomemben sestavni del, za vsakoga, ki si želi biti dober borec.

Žene so pogosto pobirale liste “posekanih” babanovcev in na njih servirale hrano. Druge dele bananovca pa so uporabile za izdelavo “Kratong”-ov; majhnih plavajočih dekoracij, ki so značilni za Tajski praznik “Loy Kratong”.

Borci so pogosto plezali po kokosovih palmah, da bi ojačali nožne mišice. Hkrati pa je hrapavo lubje utrjevalo njihova stopala. Kokose pa so prepolovili, jih postavili v peščena tla in v njih udarjali s komolci. S to vadbo so utrjevbali komolce, kot tudi vadili natančnost udarca, kar jih je naredilo dodatno utrjene in grobe za borbo.

Za vadbo natančnosti samih udarcev, so na vrv pogosto privezali kokos in vanj udarjali z komolci, koleni, nogami, rokami. Tarča je bila tako gibljiva in je predstavljala nasprotnika v ringu.

Nekateri celo trdijo, da so si borci utrjevali členke z udarjanjem v kokosov sadež, dokler se ni razpočil. To prakso lahko pogosto vidimo še danes, kot predstavo za turiste.

Naslednja popularna in efektivna metoda treninga: borec si izokple malo luknjo, ki je lahko globoka do kolen ali pasu. Borec nato skače iz in nazaj v luknjo. Na ta način borec uporablja le silo in eksplozivnost nog. Ta način je zelo podoben sodobnemu pliometričnemu načinu treninga “box-jumps”. Popularn način jačanja tetiv in nog je bila tudi hoja proti toku večje reke ali hoja po blatnih riževih poljih.

Borci so pogosto vadili ne-mežikanje ob udarcih v obraz, tako, da so stali v reki, in poizkušali ne-mežikati, ko jim je v oči pljuskala voda.

Zelo popularna metoda za trening vzdržljivosti, ki se prakticira še danes, se imenuje “Muay Thai circle” – krog. Skupina borcev, ponavadi med 5 in 6 se postavi v krog, eden od borcev pa stoji na sredini. Borec v sredini kroga se bori proti vsakemu izmed borcev v določenem časovnem intervalu, ponavadi okoli deset minut. Namen te vaje je povečevanje vzdržljivosti. Če se lahko borec neprestano bori deset minut, potem bodo tri minute v pravi borbi bistveno lažje.

Spletna stran za svoje funkcionalnosti uporablja spletne piškotke. Nekateri piškotki so bili morda že servirani v skladu z zakonodajo. Z nadaljevanjem obiska teh strani soglašate z njihovo uporabo.
Obvestilo o piškotkih